Posledice podnebnih sprememb

Zaradi podnebne krize se je zvišala povprečna svetovna temperatura, pogostejše pa so tudi ekstremno visoke temperature, kot so vročinski valovi. Višje temperature lahko povzročijo večjo smrtnost, manjšo produktivnost in škodo na infrastrukturi. Najbolj bo prizadeto najranljivejše prebivalstvo, kot so starejši in dojenčki.

Višje temperature naj bi povzročile tudi spremembo geografske porazdelitve podnebnih pasov. Zaradi teh sprememb se spreminjata razširjenost in številčnost številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so že tako pod pritiskom zaradi izgube habitatov in onesnaževanja.

Dvig temperature bo verjetno vplival tudi na fenologijo – vedenje in življenjske cikle živalskih in rastlinskih vrst. To bi lahko povzročilo pojav večjega števila škodljivih organizmov in invazivnih vrst ter pogostejše pojavljanje nekaterih človeških bolezni.

Medtem se lahko zmanjšajo donosi in sposobnost preživetja kmetijstva in živinoreje ali sposobnost ekosistemov, da zagotavljajo pomembne storitve in dobrine (kot so oskrba s čisto vodo ali hladen in čist zrak).

Višje temperature povečujejo izhlapevanje vode, kar skupaj s pomanjkanjem padavin povečuje nevarnost hudih suš.

Ekstremno nizke temperature (obdobja hudega mraza, ledeno mrzli dnevi) bi lahko v Evropi postale manj pogoste. Vendar globalno segrevanje vpliva na predvidljivost dogodkov in s tem na našo sposobnost učinkovitega odziva.

Številne evropske regije se zaradi podnebnih sprememb že spoprijemajo s pogostejšimi, hujšimi in dolgotrajnejšimi sušami. Suša je neobičajno in začasno pomanjkanje razpoložljivosti vode, ki nastane zaradi kombinacije pomanjkanja padavin in večjega izhlapevanja (zaradi visokih temperatur). Razlikuje se od pomanjkanja vode, ki je strukturno celoletno pomanjkanje sladke vode zaradi prevelike porabe vode.

Suše imajo pogosto posredne učinke, na primer na prometno infrastrukturo, kmetijstvo, gozdarstvo, vodo in biotsko raznovrstnost. Znižujejo vodostaj rek in gladino podzemne vode, zavirajo rast dreves in kmetijskih rastlin, povečujejo napade škodljivih organizmov ter sprožajo požare v naravi.

V Evropi večino od približno 9 milijard evrov letnih izgub, ki jih povzroči suša, utrpijo kmetijstvo, sektor energije in javna oskrba z vodo. Ekstremne suše so v Evropi vse pogostejše, vse večja pa je tudi škoda, ki jo povzročajo.

Če bi se povprečna globalna temperatura zvišala za 3 °C, bi se po predvidevanjih suše pojavljale dvakrat pogosteje, absolutne letne izgube zaradi suše v Evropi pa bi se povečale na 40 milijard evrov na leto, pri čemer bi bile posledice najhujše v sredozemski in atlantski regiji. Pogostejše in hujše suše bodo podaljšale in zaostrile sezono požarov v naravi, zlasti v Sredozemlju. Podnebne spremembe tudi povečujejo območje, ki ga ogrožajo požari v naravi. Območja, ki trenutno niso izpostavljena požarom, bi lahko postala ogrožena območja.

S segrevanjem podnebja se spreminjajo vzorci padavin, povečuje se izhlapevanje vode, talijo se ledeniki in dviguje se gladina morja. Vsi ti dejavniki vplivajo na razpoložljivost sladke vode.

Pričakuje se, da se bo zaradi pogostejših in hujših suš ter naraščajočih temperatur vode poslabšala kakovost vode. Takšne razmere spodbujajo rast strupenih alg in bakterij, kar bo še poslabšalo problem pomanjkanja vode, ki ga je v veliki meri povzročila človekova dejavnost.

Povečanje števila obilnih nalivov (nenadnih ekstremnih padavin) bo prav tako verjetno vplivalo na kakovost in količino razpoložljive sladke vode, saj lahko meteorne vode povzročijo, da se v površinske vode stekajo neprečiščene odpadne vode.

Evropske reke večinoma izvirajo z gorskih območij, 40 % sladke vode v Evropi pa izvira iz Alp. Vendar lahko spremembe v dinamiki snega in ledenikov ter vzorcih padavin povzročijo začasno pomanjkanje vode po vsej Evropi. Spremembe pretokov rek zaradi suše lahko vplivajo tudi na celinski ladijski promet in proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah.

Podnebne spremembe naj bi na številnih območjih povzročile povečanje količine padavin. Večje količine padavin v daljših obdobjih bodo povzročile predvsem poplavljanje rek, medtem ko lahko kratki in intenzivni nalivi povzročijo poplave zalednih vod, pri katerih ekstremne padavine povzročijo poplave brez kakršnega koli poplavljanja vodnega telesa.

Rečne poplave so pogosta naravna nesreča v Evropi, ki je v zadnjih treh desetletjih skupaj z neurji terjala smrtne žrtve, prizadela na milijone ljudi in povzročila ogromno gospodarsko škodo. Podnebne spremembe bodo v prihodnjih letih verjetno povečale pogostost poplav v Evropi.

Močne nevihte naj bi zaradi višjih temperatur postale pogostejše in intenzivnejše, po vsej Evropi pa bodo pogostejše tudi hudourniške poplave.

V nekaterih regijah bi se lahko nekatera tveganja, kot so poplave zgodaj spomladi, kratkoročno zmanjšala zaradi manj zimskih snežnih padavin, vendar bi povečana nevarnost hudourniških poplav na gorskih območjih, ki preobremenijo rečni sistem, lahko te učinke srednjeročno izničila.

V 20. stoletju se je gladina morja dvignila, v zadnjih desetletjih pa se je ta trend še pospešil.

Dvig je predvsem posledica toplotnega raztezanja oceanov zaradi segrevanja. K temu pa prispeva tudi taljenje ledu ledenikov in antarktične ledene plošče. Predvideva se, da se bo morska gladina v Evropi do konca stoletja v povprečju dvignila za 60 do 80 cm, kar je odvisno predvsem od hitrosti taljenja antarktične ledene plošče.

Približno tretjina prebivalstva EU živi v pasu do 50 km od obale, ta območja pa ustvarijo več kot 30 % celotnega BDP Unije. Ekonomska vrednost sredstev znotraj 500 m od obalne črte evropskih morij znaša od 500 do 1 000 milijard evrov.

Dvig morske gladine bo poleg drugih vplivov podnebnih sprememb povečal tveganje poplav in erozije ob obalah, kar bo imelo znatne posledice za ljudi, infrastrukturo, podjetja in naravo na teh območjih.

Poleg tega naj bi se zaradi dviga morske gladine zmanjšala količina razpoložljive sladke vode, saj morska voda prodira v podzemno vodo. To bo verjetno povzročilo tudi veliko večji vdor slane vode v sladkovodna telesa, kar bo vplivalo na kmetijstvo in oskrbo s pitno vodo.

Vplivalo bo tudi na biotsko raznovrstnost v obalnih habitatih ter na naravne storitve in dobrine, ki jih zagotavljajo. Številna mokrišča bodo izgubljena, kar bo ogrozilo edinstvene vrste ptic in rastlin ter odpravilo naravno zaščito, ki jo ta območja zagotavljajo pred nevihtnimi poplavami.

Podnebne spremembe so tako hitre, da se številne živali in rastline le s težavo prilagajajo. Obstajajo jasni dokazi, da se biotska raznovrstnost že odziva na podnebne spremembe in da se bo to dogajalo še naprej. Neposredni vplivi vključujejo spremembe fenologije (vedenje in življenjski cikli živalskih in rastlinskih vrst), številčnosti in razširjenosti vrst, sestave skupnosti, strukture habitatov in ekosistemskih procesov.

Podnebne spremembe povzročajo tudi posredne vplive na biotsko raznovrstnost zaradi sprememb v rabi zemljišč in drugih virov. Ti so lahko zaradi svoje razsežnosti, obsega in hitrosti bolj škodljivi kot neposredni vplivi. Posredni vplivi vključujejo: razdrobljenost in izgubo habitatov; čezmerno izkoriščanje; onesnaževanje zraka, vode in tal ter širjenje invazivnih vrst. Zaradi njih se bosta nadalje zmanjšali odpornost ekosistemov na podnebne spremembe in njihova sposobnost zagotavljanja osnovnih storitev, kot so uravnavanje podnebja, hrana, čist zrak in voda ter obvladovanje poplav ali erozije.

Podnebne spremembe lahko poslabšajo erozijo, zmanjševanje količine organskih snovi, zaslanjevanje, izgubo biotske raznovrstnosti tal, zemeljske plazove, dezertifikacijo in poplave. Učinek podnebnih sprememb na shranjevanje ogljika v tleh je lahko povezan s spreminjajočo se koncentracijo CO₂ v ozračju, višjimi temperaturami in spreminjajočimi se vzorci padavin. Ekstremne padavine, hitro taljenje snega ali ledu, visoki pretoki rek in pogostejše suše so dogodki, povezani s podnebjem, ki vplivajo na degradacijo tal. Svojo vlogo imajo tudi krčenje gozdov in druge človekove dejavnosti (kmetijstvo, smučanje). Pričakuje se, da se bo število slanih tal na obalnih območjih povečalo zaradi vdora slane vode z morske obale, kar je posledica dviga morske gladine in (občasno) nizkih pretokov rek.

Podnebne spremembe bodo po napovedih povzročile velike spremembe v razpoložljivosti vode po vsej Evropi zaradi manj predvidljivih vzorcev padavin in močnejših neurij. To bo povzročilo večje pomanjkanje vode, zlasti v južni in jugovzhodni Evropi, ter večje tveganje poplav na večjem delu celine. Posledične spremembe bodo vplivale na številna kopenska in morska območja ter številna različna naravna okolja in vrste.

Temperatura vode je eden osrednjih parametrov, ki določajo splošno zdravje vodnih ekosistemov, saj imajo vodni organizmi določen razpon temperatur, ki jih lahko prenašajo. Zaradi podnebnih sprememb se je zvišala temperatura vode v rekah in jezerih ter zmanjšal ledeni pokrov, kar vpliva na kakovost vode in sladkovodne ekosisteme.

Zaradi vplivov podnebnih sprememb, kot so naraščajoča temperatura morske gladine, zakisljevanje oceanov ter spremembe v tokovih in vzorcih vetra, se bo bistveno spremenila fizična in biološka sestava oceanov. Spremembe temperatur in kroženja vode v oceanih lahko spremenijo geografsko porazdelitev rib. Zvišanje temperature morja lahko tujerodnim vrstam omogoči tudi širitev na območja, kjer prej ne bi mogle preživeti. Zakisljevanje oceanov bo na primer vplivalo na različne organizme, ki izločajo kalcijev karbonat. Te spremembe bodo neizogibno vplivale na obalne in morske ekosisteme, kar bo imelo velike družbeno-gospodarske posledice za številne regije.

Podnebne spremembe so velika grožnja ne le za zdravje ljudi, temveč tudi za zdravje živali in rastlin. Podnebne spremembe morda ne bodo povzročile veliko novih ali neznanih groženj za zdravje, vendar se bodo obstoječi učinki poslabšali in postali izrazitejši od sedanjih.

Najpomembnejši učinki prihodnjih podnebnih sprememb na zdravje bodo predvidoma naslednji:

1. povečanje umrljivosti (smrti) in obolevnosti (bolezni) zaradi poletne vročine;
2. zmanjšanje umrljivosti (smrti) in obolevnosti (bolezni) zaradi zimskega mraza;
3. povečanje tveganja za nesreče in vplive na splošno dobro počutje zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov (poplave, požari in neurja);
4. spremembe vpliva bolezni, npr. vektorskih nalezljivih bolezni, bolezni, ki se prenašajo prek glodavcev, vode ali hrane;
5. spremembe v sezonski razširjenosti nekaterih alergenih vrst cvetnega prahu, razširjenosti virusov, škodljivih organizmov in bolezni;
6. nastajajoče in ponovno pojavljajoče se bolezni živali, ki zaradi virusnih zoonoz in vektorskih nalezljivih bolezni predstavljajo vse večji izziv za zdravje živali in ljudi v Evropi;
7. nastajajoči in ponovno ponavljajoči se škodljivi organizmi rastlin (žuželke, patogeni in drugi škodljivi organizmi) ter bolezni, ki vplivajo na gozdne in pridelovalne sisteme;
8. tveganja, povezana s spremembo kakovosti zraka in ozona.

Ljudje, ki živijo na mestnih območjih z nizkimi dohodki in slabo infrastrukturo, ter na splošno skupine prebivalstva z nižjimi dohodki in premoženjem so bolj izpostavljeni podnebnim vplivom, vendar imajo manj zmožnosti za spoprijemanje z njimi.

Podnebne spremembe lahko nesorazmerno vplivajo na ženske, ki so v slabšem položaju, ko so potrebni dragi prilagoditveni ukrepi. Hkrati so ženske ključne akterke pri prilagajanju in bolj splošno trajnostnih praksah.

 Brezposelni in socialno marginalizirani ljudje so med najbolj ranljivimi za podnebna tveganja.

Zaradi vse starejšega evropskega prebivalstva, ki ga nesorazmerno bolj prizadenejo zmanjšana mobilnost ali zdravstvene ovire, bo večji delež prebivalstva ranljiv za vplive podnebnih sprememb.

Podnebne spremembe so že začele vplivati tudi na razseljevanje in migracije. Čeprav je podnebje le eden od več dejavnikov razseljevanja in migracij, so med najbolj prizadetimi številne partnerske države, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj. Prebivalci teh držav so največkrat močno odvisni od svojega naravnega okolja, a nimajo sredstev, da bi se uspešno spopadli s podnebnimi spremembami.

Višje temperature, spremembe v padavinskem režimu ali dvig morske gladine bodo neposredno ali posredno vplivali na produktivnost in sposobnost preživetja vseh gospodarskih sektorjev v vseh državah članicah EU, kar bo imelo posledice za trg dela.

Podnebne spremembe lahko vplivajo na razpoložljivost delovne sile zaradi slabšega zdravstvenega stanja prebivalstva in dodatnih omejitev na področju zdravja pri delu (višje temperature na delovnem mestu, pogostejše in močnejše naravne nesreče, ki ljudem preprečujejo dostop do delovnega mesta).

Poleg tega je več gospodarskih sektorjev zelo ranljivih, saj so odvisni od ustaljenih podnebnih razmer. Zaradi podnebnih sprememb se pričakujejo spremembe v sektorski proizvodnji, na primer v kmetijstvu in turizmu.

Večje naložbe v prilagajanje bi lahko pomenile zaposlitvene in dohodkovne priložnosti v dejavnostih, kot so krepitev obalne zaščite, stavb in (zelene) infrastrukture, upravljanje voda in preselitev izpostavljenih naselij. Kljub temu ostaja negotovost glede morebitnih neto učinkov takšnih naložb na ustvarjanje delovnih mest. Za izkoriščanje teh priložnosti bo treba nadgraditi znanja in spretnosti delovne sile.

Zmanjševanje ranljivosti in izvajanje prilagoditvenih ukrepov nista le naloga in odgovornost držav. Zaradi resnosti podnebnih sprememb je potrebno sodelovanje javnih in zasebnih akterjev pri zmanjševanju ranljivosti in prilagajanju vplivom. Vendar se vsi deležniki ne zavedajo svoje ranljivosti in niso seznanjeni z ukrepi, ki jih lahko sprejmejo za proaktivno prilagajanje podnebnim spremembam. Izobraževanje in ozaveščanje sta zato pomembna sestavna dela procesa prilagajanja za obvladovanje vplivov podnebnih sprememb, krepitev zmogljivosti za prilagajanje in zmanjšanje splošne ranljivosti.

Vplivi podnebnih sprememb so še posebej pomembni za infrastrukturo in stavbe zaradi njihove dolge življenjske dobe in visokih začetnih stroškov ter njihove bistvene vloge pri delovanju naših družb in gospodarstev.

Stavbe in infrastruktura so lahko ranljive za podnebne spremembe zaradi svoje zasnove (majhna odpornost proti neurjem) ali lokacije (npr. na območjih, ki so izpostavljena poplavam, zemeljskim plazovom, snežnim plazovom). Dejansko jih lahko vsakršna sprememba podnebnih razmer ali ekstremni vremenski dogodek poškoduje ali naredi neprimerne za uporabo: dvig morske gladine, ekstremne padavine in poplave, ekstremno nizke ali visoke temperature, obilno sneženje, močan veter ...

Posledice podnebnih sprememb za stavbe in infrastrukturo se razlikujejo od regije do regije.

Grožnje podnebnih sprememb za evropski energetski sistem že obstajajo in se bodo po napovedih še povečale. Zaradi podnebnih sprememb naj bi se zmanjšalo povpraševanje po ogrevanju v severni in severozahodni Evropi ter močno povečalo povpraševanje po energiji za hlajenje v južni Evropi, kar bi lahko še povečalo poletno konično povpraševanje po električni energiji.

Intenzivnejši in pogostejši vročinski valovi bodo spremenili vzorce ponudbe in povpraševanja po energiji, pogosto v nasprotnih smereh. Nadaljnje zviševanje temperature in suše lahko omejijo razpoložljivost hladilne vode za termoelektrarne poleti (zmanjšanje oskrbe z energijo), medtem ko se bo povpraševanje po klimatskih napravah povečalo.

Poleg tega bosta večja razsežnost in pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov ogrožala fizično energetsko infrastrukturo: nadzemni prenos in distribucijo, pa tudi razdelilne transformatorske postaje ali transformatorje.

Podnebne spremembe prinašajo tudi večjo negotovost glede vremenskih vzorcev po vsej Evropi. To dolgoročno neposredno negativno vpliva na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Nekaj neposrednih primerov je manj sonca ali vetra na območjih, kjer ga je običajno več, ali pa vročina in suša, ki prizadeneta pridelke, namenjene proizvodnji energije iz biomase.

Podnebne spremembe in spremenljivost podnebja bodo predvidoma bistveno vplivale na kmetijsko proizvodnjo, tako glede donosov pridelka kot tudi glede lokacij, kjer je mogoče pridelovati različne kmetijske rastline. Sezona pridelovanja je daljša in se bo po napovedih še podaljšala zaradi zgodnejšega začetka rasti spomladi in daljše rastne sezone jeseni. To bi omogočilo širitev pridelkov, ki uspevajo v topli sezoni, severno na območja, ki prej zanje niso bila primerna.

Zaradi kombinacije vročine in suše se za večino evropskih območij v 21. stoletju predvideva velik upad kmetijske proizvodnje, ki ga ne bo mogoče nadomestiti s povečanjem v severni Evropi. Čeprav je namakanje učinkovita možnost prilagajanja v kmetijstvu, bo ta možnost vse bolj omejena z razpoložljivostjo vode.

Najbolj bodo prizadete južne regije, kar bo na splošno negativno vplivalo na kmetijstvo. Visoke temperature, pomanjkanje vode in ekstremni vremenski dogodki lahko povzročijo manjše donose, večjo spremenljivost donosa in dolgoročno zmanjšanje površin, primernih za obdelavo. Vplivi bodo odvisni od vzorcev padavin in zadevnih kmetijskih rastlin.

Severni deli Evrope bi lahko pričakovali nekatere pozitivne učinke na kmetijstvo zaradi uvedbe novih sort kmetijskih rastlin, višjih donosov in širjenja površin, primernih za obdelavo. To je posledica daljših sezon pridelovanja, več obdobij brez zmrzali in manj obdobij hudega mraza. Vendar se pričakujejo tudi negativni vplivi, predvsem zaradi večjega števila škodljivih organizmov in bolezni, spiranja hranil in zmanjšanja organskih snovi v tleh.

Učinki podnebnih sprememb na gozdarstvo vključujejo povečano tveganje suš, neurij in požarov (abiotskih) ter škodljivih organizmov in bolezni (biotskih), vse to pa slabša zdravje gozdov.

Vpliv požarov je še posebej močan za že degradirane ekosisteme v južni Evropi, v prihodnosti pa se bo predvidoma še povečal, saj se na tem območju napovedujejo daljša in hujša obdobja požarov.

V južni Evropi se bo rast gozdov predvidoma zmanjšala, v severni Evropi pa povečala. Vendar se pričakuje, da se bo biotska raznovrstnost gozdov po vsej Evropi spremenila, saj se bodo spremenile drevesne vrste, hkrati pa se bo povečala ogroženost posebnih rastlinskih združb. Zaradi omejene raznovrstnosti drevesnih vrst v borealnih gozdovih se pričakuje, da se bo povečala nevarnost znatnega vpliva škodljivih organizmov in bolezni.

Pričakuje se, da se bosta pogostost in intenzivnost večine vrst ekstremnih dogodkov zaradi podnebnih sprememb bistveno spremenili. Kratkoročno bi se premije ob ustreznem upoštevanju osnovnih trendov postopoma zviševale, zavarovalniški trg pa bi take spremembe sprejel brez motenj. Vendar pa znanje o tveganjih pogosto napreduje po „korakih“, kar lahko v kratkem času povzroči občutno povišanje cen. Podnebne spremembe bi lahko zlasti v najbolj ranljivih sektorjih ali območjih dolgoročno posredno povečale socialne razlike, saj bi zavarovalne premije postale nedostopne za del prebivalstva.

Gospodarske posledice podnebnih sprememb za regije, v katerih ima turizem velik pomen, so lahko znatne. Primernost južne Evrope za turizem naj bi se v ključnih poletnih mesecih občutno zmanjšala, vendar izboljšala v drugih letnih časih. Srednja Evropa naj bi postala turistično privlačna skozi vse leto. Predvideno tanjšanje snežne odeje bo negativno vplivalo na industrijo zimskih športov v številnih regijah.

Podnebne spremembe ogrožajo vsa podjetja, saj vsa obstajajo na Zemlji. Vendar so nekatera ranljivejša kot druga. Pričakuje se, da bodo zaradi vplivov nesorazmerno močno prizadeta MSP, vključno s prekinitvijo poslovanja, materialno škodo, motnjami v dobavnih verigah in infrastrukturi, kar bo povzročilo višje stroške vzdrževanja in materiala ter višje cene. Vendar pa podnebni ukrepi podjetjem ponujajo številne nove priložnosti za razvoj proizvodov in storitev, ki bi prispevali k zmanjšanju emisij in prilagajanju na segrevanje planeta.

Arktika se sooča z velikimi spremembami, vključno z nadpovprečnim višanjem temperature, zmanjševanjem morskega ledenega pokrova poleti in taljenjem permafrosta. Zmanjševanje ledenega pokrova se pospešuje in bo po napovedih še naprej vplivalo na lokalne naravne in človeške sisteme. Prav tako odpira možnosti za morebitne dodatne obremenitve okolja, kot so obsežno iskanje virov nafte in plina ter odpiranje novih ladijskih poti. Taljenje permafrosta lahko resno vpliva na človeške sisteme, na primer z ustvarjanjem infrastrukturnih težav. Krhki arktični ekosistemi so zaradi nadpovprečnega višanja temperature močno prizadeti in pričakovati je, da se bodo ti vplivi nadaljevali.

Napovedi kažejo manj snega ter manjši ledeni pokrov na jezerih in rekah, večje zimske in spomladanske pretoke rek v nekaterih delih in manjše v drugih delih (npr. na Finskem) ter večjo škodo zaradi zimskih neurij. Pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski dogodki v srednjeročnem do dolgoročnem obdobju lahko negativno vplivajo na regijo, na primer z večjo spremenljivostjo donosov pridelka.

Obalne poplave so v preteklosti prizadele nizko ležeča obalna območja v severozahodni Evropi, pričakuje pa se, da se bodo tveganja povečala zaradi dviga morske gladine in povečane nevarnosti nevihtnih poplav. Še zlasti ranljive so severnomorske države. Obilnejše zimske padavine naj bi povečale intenzivnost in pogostost zimskih in spomladanskih rečnih poplav, čeprav do zdaj ni bilo opaziti večjih trendov poplav.

Temperaturni ekstremi bodo po napovedih ključno vplivali na srednjo in vzhodno Evropo. Skupaj z zmanjšanjem poletnih padavin lahko to poveča tveganje suš in predvidoma poveča povpraševanje po energiji poleti. Zaradi večje količine zimskih padavin se bosta predvidoma povečali intenzivnost in pogostost rečnih poplav pozimi in spomladi (v različnih regijah). Podnebne spremembe naj bi povzročile tudi večjo spremenljivost donosa pridelkov in pogostejše gozdne požare.

Sredozemsko območje je bilo v zadnjih desetletjih izpostavljeno velikim vplivom zaradi zmanjšanja količine padavin in višjih temperatur, ki se bodo z nadaljnjimi podnebnimi spremembami še poslabšali. Glavni vplivi so zmanjšanje razpoložljivosti vode in donosov pridelkov, povečanje tveganja suš in izgube biotske raznovrstnosti, gozdnih požarov in vročinskih valov. S povečanjem učinkovitosti namakanja v kmetijstvu se lahko do neke mere zmanjšajo odvzemi vode, vendar to ne bo zadostovalo za nadomestitev povečanja vodnega stresa, ki ga povzroča podnebje. Poleg tega bosta na hidroenergetski sektor vse bolj vplivala manjša razpoložljivost vode in vse večje povpraševanje po energiji, medtem ko bodo poleti razmere za turistično industrijo manj ugodne. Ekološki pretok, ki je pomemben za ohranjanje zdravih vodnih ekosistemov, ogrožajo vplivi podnebnih sprememb in družbeno-gospodarski razvoj.

V preteklih letih se je zaradi vse večjega izkoriščanja mestnih zemljišč in rasti mestnega prebivalstva na številnih krajih povečala izpostavljenost evropskih mest različnim podnebnim vplivom, kot so vročinski valovi, poplave in suše. Vplivi ekstremnih dogodkov, kot je bila poplava reke Labe leta 2002 ali poplava mestne kanalizacije v Københavnu leta 2011, kažejo na veliko ranljivost mest za ekstremne vremenske dogodke. Ranljivost mest za podnebne spremembe se bo v prihodnosti zaradi nadaljnjega izkoriščanja mestnih zemljišč, rasti in koncentracije prebivalstva v mestih ter staranja prebivalstva še povečala. Z urbanističnim načrtovanjem, upravljanjem mest in izboljšanjem zelene infrastrukture je mogoče te učinke delno odpraviti.

Višanje temperature je še posebej izrazito v številnih gorskih regijah, kjer so opazili izgubo ledeniške mase, tanjšanje snežne odeje, taljenje permafrosta in spreminjanje vzorcev padavin, vključno z manj snežnimi padavinami, pričakuje pa se, da se bodo to še stopnjevalo. To bi lahko na nekaterih gorskih območjih (npr. v nekaterih delih Skandinavije) povzročilo pogostejše in intenzivnejše poplave, ki bi lahko vplivale na ljudi in grajeno okolje. Dodatni pričakovani vplivi vključujejo zmanjšanje zimskega turizma, manjši energetski potencial hidroelektrarn v južni Evropi, spremembo vegetacijskih območij in obsežno izgubo biotske raznovrstnosti. Rastlinskim in živalskim vrstam, ki živijo blizu gorskih vrhov, grozi izumrtje, ker se ne morejo preseliti v višje predele.

Krčenje velike večine ledenikov vpliva tudi na razpoložljivost vode na dolvodnih območjih.