Mednarodno podnebno financiranje

Podnebna kriza je svetovni pojav. Emisije toplogrednih plinov moramo zmanjšati po vsem svetu – njihovo zmanjšanje samo v EU ni dovolj. EU je zato ponosna na svoja partnerstva z gospodarstvi v razvoju, s čimer jim zagotavlja podporo, ki jo potrebujejo za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

EU, njene države članice in Evropska investicijska banka skupaj največ prispevajo k javnemu financiranju podnebnih ukrepov gospodarstev v razvoju, saj so v letu 2021 zagotovile 23,04 milijarde evrov.

Poleg tega so največje svetovne donatorke uradne razvojne pomoči (ki je v letu 2020 znašala 67 milijard evrov), pri čemer se za ukrepe v boju proti podnebnim spremembam namenja vse večji del te pomoči.

V Pariškem sporazumu so se številne države po vsem svetu zavezale, da bodo finančne tokove uskladile z razvojno potjo nizkih emisij toplogrednih plinov in odpornosti na podnebne spremembe, ter tako prispevale k doseganju dolgoročnih podnebnih ciljev.

V zvezi s tem je EU začela izvajati ambiciozen akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti in strategijo za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo. Poleg tega države v razvoju podpira pri izboljšanju njihovih pogojev za zbiranje financiranja za nizkoogljične projekte.

Oktobra 2019 je EU skupaj z Argentino, Kanado, Čilom, Kitajsko, Indijo, Kenijo in Marokom (naknadno so se pridružile še druge države) vzpostavila mednarodno platformo za trajnostno financiranje. Cilj platforme je okrepiti zbiranje zasebnega kapitala za okoljsko trajnostne naložbe.

Evropska komisija je leta 2021 državam v razvoju namenila 2,50 milijarde evrov, od česar je znaten delež (skoraj 40 %) namenila financiranju ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam.

Vendar ni ostalo le pri tem: medtem ko je bilo v obdobju 2014–2020 za projekte, povezane s podnebjem, porabljenih 20 % celotnega proračuna EU, je bil delež za obdobje 2021–2027 povišan na 30 %, v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) pa na 35 %.

Poleg tega je Evropska investicijska banka gospodarstvom v razvoju leta 2021 zagotovila 2,56 milijarde evrov finančnih sredstev za podnebne ukrepe. Financira na primer projekte energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v Afriki in drugih regijah ter pogosto združuje financiranje s sredstvi Komisije in nacionalnih agencij v državah EU.

Glavni kanal za podporo EU političnemu dialogu in konkretnim ciljno usmerjenim podnebnim ukrepom v gospodarstvih v razvoju je bilo globalno zavezništvo o podnebnih spremembah+ (GCCA+). Ta pobuda se je izvajala med letoma 2014 in 2020, projekti pa se trenutno zaključujejo.

Nepovratna sredstva za to pobudo so bila s 317,5 milijona evrov v prvi fazi (2007–2014) povečana na 420 milijonov evrov v drugi fazi (2014–2020).

Pobuda (GCCA+) je bila usmerjena zlasti na najmanj razvite države in male otoške države v razvoju, saj so te najbolj ranljive za podnebne spremembe.

Splošni cilj je bil spodbujati politični dialog in sodelovanje na področju podnebnih sprememb med EU in gospodarstvi v razvoju.

Prednostna področja:

• vključevanje podnebnih sprememb v številne vidike nacionalnih razvojnih strategij
• povečanje odpornosti proti posledicam podnebnih sprememb
• pomoč državam pri oblikovanju in izvajanju strategij za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev
• pomoč državam pri pripravi in financiranju bankabilnih (tj. stroškovno učinkovitih) razvojnih projektov, povezanih s podnebjem.

Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) je del naložbenega okvira EU za države zunaj EU. Ta sklad zagotavlja svetovno pokritost za najrazličnejše finančne operacije. Vključen je v dolgoročni proračunski program EU za zunanje delovanje, tj. Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa.

Gre za celovit instrument, ki vključuje različna sredstva v podporo razvoju partnerskih držav, kot so:

• jamstva
• nepovratna sredstva, ki se zagotavljajo v okviru mešanega financiranja (mešanice nepovratnih sredstev EU in posojil poslovnih bank)
• tehnična pomoč partnerskim državam pri izboljšanju kakovosti njihovih projektov in izvajanju reform

EFSD+ bo zbiral finančna sredstva iz zasebnega sektorja za trajnostni in vključujoč razvoj. Podpiral bo naložbe v partnerskih državah za spodbujanje ustvarjanja dostojnih delovnih mest, krepitev javne in zasebne infrastrukture, spodbujanje obnovljivih virov energije in trajnostnega kmetijstva ter podporo digitalnemu gospodarstvu.

Naložbeni okvir vključuje tudi jamstvo za zunanje delovanje, s katerim se financiranje EU za trajnostni razvoj poveča na 53 milijard evrov.

V okviru jamstva za zunanje delovanje je na voljo 39,8 milijarde evrov za zavarovanje operacij EFSD+. Skupaj z zasebnim sektorjem in zaradi učinka vzvoda se tako lahko v obdobju 2021–2027 mobilizira 200 milijard evrov naložb.

EU ostaja zavezana, da bo prispevala k cilju razvitih gospodarstev, da bodo do leta 2025 iz različnih virov skupaj letno zbrala 100 milijard ameriških dolarjev za podporo gospodarstvom v razvoju.

Finančna sredstva imajo različne vire (javne in zasebne, dvostranske in večstranske ter alternativne), gospodarstva v razvoju pa jih morajo porabiti za smiselne blažitvene ukrepe, ki se izvajajo na pregleden način.

EU poziva aktualne in potencialne donatorje, naj v skladu s svojimi zmogljivostmi in obveznostmi financirajo tudi podnebne ukrepe v gospodarstvih v razvoju.

OECD je septembra 2022 objavil poročilo o finančnih sredstvih, ki jih razvita gospodarstva namenjajo za podnebne ukrepe v gospodarstvih v razvoju. Iz poročila je razvidno, da razvita gospodarstva napredujejo pri financiranju podnebnih ukrepov, in vse kaže, da se bo ta trend nadaljeval. Finančna sredstva, namenjena za podnebne ukrepe gospodarstev v razvoju, so leta 2020 znašala 83,3 milijarde ameriških dolarjev, kar je več kot leta 2016, ko so znašala 58,6 milijarde ameriških dolarjev.

Zeleni podnebni sklad je bil ustanovljen leta 2010 v podporo gospodarstvom v razvoju pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju podnebnim spremembam.

Od leta 2014 je bilo v okviru prvih zavez zbranih 10,3 milijarde ameriških dolarjev. Države EU so se zavezale, da bodo zagotovile skoraj polovico tega zneska: 4,7 milijarde ameriških dolarjev.

V prvi dopolnitvi Zelenega podnebnega sklada oktobra 2019 se je 27 držav (večinoma gre za države EU) zavezalo, da bodo sklad dopolnile z dodatnimi 9,78 milijarde ameriških dolarjev za naslednja štiri leta. Države EU so do 31. maja 2022 izplačale 5,5 milijarde ameriških dolarjev obljubljenih sredstev.

Nekatere države in regije EU poleg tega prispevajo približno 95 % letnih prostovoljnih zavez za zagotovitev delovanja Prilagoditvenega sklada, ki državam v razvoju pomaga pri prilagajanju podnebnim spremembam. Evropska komisija je na konferenci COP26 leta 2021 obljubila podporo za Prilagoditveni sklad v višini 100 milijonov evrov.

Države morajo mobilizirati dodatno javno in zasebno financiranje za prehod na podnebju prijazno gospodarstvo ter spodbujanje trajnostne gospodarske rasti.

Mednarodno podnebno financiranje bi bilo treba uporabiti kot vzvod za spodbujanje naložb v povečanje odpornosti na podnebne spremembe in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki bi dopolnjevale razpoložljive vire gospodarstev v razvoju.

Pristop EU je dvojen:

• zagotoviti nepovratna sredstva neposredno najrevnejšim in najranljivejšim državam
• z nepovratnimi sredstvi spodbuditi zasebne naložbe, in sicer tako, da se nepovratna sredstva kombinirajo s posojili in lastniškimi instrumenti iz javnih in zasebnih virov, vključno z dvostranskimi in večstranskimi razvojnimi bankami

EU in njene države članice so na primer vzpostavile številne mehanizme mešanega financiranja, pri katerih se nepovratna sredstva kombinirajo s posojili in zajemajo različne regije.

Za več informacij kliknite znak +.